VSRS Sklep I Up 337/2014

Jedro

Če pooblaščenec (odvetnik) tožnika pošlje tožbo na napačen naslov sodišča, v pravnem pouku pa je bil naveden pravi naslov, ne gre za odvetnikovo očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) zoper odločbo Upravne enote Tolmin, št. 351-34/2013 z dne 9. 8. 2013, s katero upravni organ prve stopnje spremenil gradbeno dovoljenje, št. 351-286/69 z dne 4. 6. 1970. Tožnikovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-413/2013/2-00641114 z dne 17. 1. 2013 (pravilno 2014).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bil upravni postopek končan z drugostopenjsko odločbo, ki je bila tožnikovemu pooblaščencu vročena 24. 1. 2014. 30-dnevni rok za vložitev tožbe se je v obravnavanem primeru glede na določbo četrtega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 iztekel v ponedeljek 24. 2. 2014. Tožnikov pooblaščenec je tožbo priporočeno na pošto oddal 25. 2. 2014, kar je prepozno. Na odločitev ne vpliva okoliščina, da je iz prvotne pisemske ovojnice, ki je pripeta k tožbi, razvidno, da je tožnikov pooblaščenec tožbo najprej priporočeno na pošto oddal 22. 2. 2014, saj jo je naslovil na stari naslov sodišča, zato mu je bila vrnjena z oznako, da je naslovnik neznan. Na novi naslov, na katerem to sodišče posluje od leta 2007, je bila tožba nato poslana šele 25. 2. 2014. Sodišče napake ni štelo za opravičljivo odvetnikovo pomoto, zato v smislu drugega odstavka 29. člena ZUS-1 tudi ni štelo, da je odvetnik tožbo vložil na dan, ki je naveden na prvotni pisemski ovojnici.

3. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog po prvem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Vztraja, da je bila tožba oddana na pošto 22. 2. 2014, torej znotraj zakonskega roka. Napaka v naslovu ga ne more prikrajšati za pravico do sodnega varstva, ne glede na to, da je bila pošiljka poslana istemu sodišču po poteku roka. Odločitev sodišča je prestroga in neutemeljena, z vidika varovanja pravic državljanov pa tudi nesorazmerna. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ta napaka ni opravičljiva. Sklicevanje na sodno prakso Vrhovnega sodišča pa še ne pomeni obrazložitve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da se je rok za vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Tolmin, št. 351-34/2013 z dne 9. 8. 2013, iztekel v ponedeljek 24. 2. 2014 ob 24.00 uri.

6. V drugem odstavku 112. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanje postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, kar je tudi vprašanje prepoznosti pritožbe, je določeno, da če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljeno. Ker je bila v obravnavanem primeru tožba priporočeno na pošto vložena 25. 2. 2014, 30-dnevni rok za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1) pa se je iztekel s potekom 24. 2. 2014, je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je tožbo zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravilna.

7. Tožnik je tožbi priložil tudi pisemsko ovojnico, ki je bila oddana na pošto dne 22. 2. 2014, vendar se je pooblaščencu tožnika vrnila dne 24. 2. 2014 s pripisom „naslovnik neznan.“ Pošiljka je bila namreč poslana na naslov Upravno sodišče Republike Slovenije, Tržaška 68/a, 1000 Ljubljana, torej na naslov, na katerem Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani že sedem let ne posluje več. Pooblaščenec tožnika je torej (prvotno) tožbo poslal na napačen naslov. Pri tem je treba posebej poudariti, da je bila pošiljka tožnikovemu pooblaščencu vrnjena 24. 2. 2014 in je torej pooblaščenec še imel čas, da tožbo pravočasno vloži na pravi naslov, pa tega ni storil.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča prvotno vložene tožbe (22. 2. 2014), ki se je zaradi napačnega naslova vrnila k pošiljatelju (tožnikovemu pooblaščencu), ni mogoče šteti za pravočasno vloženo tožbo. Tako stališče izhaja iz več sklepov Vrhovnega sodišča, ki jih citira že prvostopenjsko sodišče (npr. sklep VIII Ips 200/2010 dne 9. 1. 2012, sklep X Ips 203/2012 z dne 5. 7. 2012).

9. V obravnavanem primeru tudi ni mogoče uporabiti osmega odstavka 112. člena ZPP (opravičljiva zmota odvetnika), ker tožba ni bila izročena oziroma poslana nepristojnemu sodišču, ampak je pooblaščenec tožnika napravil napako pri naslovu pristojnega sodišča. Te napake pa še zlasti zaradi natančnega pravnega pouka, v njem je namreč naveden pravilen naslov pristojnega sodišča, ni mogoče šteti zgolj za očitno pomoto (enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v sklepu VIII Ips 200/2010).

10. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj taka napaka ni opravičljiva. V 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč sodišče prve stopnje navedlo, da napake ni štelo za opravičljivo odvetnikovo pomoto zato, ker je iz pravne pouka drugostopenjske odločbe jasno razviden naslov sodišča, pri katerem je treba vložiti tožbo.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

09.01.2015